dr. Stanislav Pinter in Valter Birsa

Opis dogodka:

Sporni trenutek se je zgodil v 34. minuti, ko sta na sredini igrišča trčila Birsa in napadalec Marseilla Bakari Kone. Glavni sodnik tekme Philippe Malige je ocenil, da je reprezentant Slonokoščene obale namerno udaril primorskega napadalca, zato mu je pokazal rdeči karton in ga poslal z zelenice. Kone se s tem nikakor ni mogel sprijazniti, po glasnih protestih nogometašev Marseilla pa je Malige le spoznal, da je verjetno storil napako. A odločitev je preklical šele, ko se je pogovoril z Birso. »Že nogometašem Marseilla, ki so me obkrožili, sem dejal, da po mojem mnenju prekrška ni bilo, besede sem nato ponovil še sodniku. Dejstvo je, da me je Kone sicer zadel v obraz, a nehote, zgolj trčila sva. Ne bom rekel, da me ni zabolelo in da sem na tleh ležal kar tako, a mi je bilo takoj jasno, da nasprotnikova poteza niti slučajno ni bila namerna. Zato sem pač iskreno priznal, kaj se je zgodilo. Vem, da bi lahko svojemu klubu naredil veliko uslugo, saj bi nam bilo precej lažje igrati proti zgolj deseterici domačih, a vendarle menim, da to pač ne bi bilo prav,« je razlagal nekdanji član Gorice in Sochauxa.

Novinarska konferenca NZS

Načeli spoštovanja tekmeca in spoštovanja sodnikovih odločitev sta eni od primarnih vodil dobrega nogometa. V navedenem primeru je bil Valter Birsa soočen s situacijo, kjer je spoštovanje odločitve sodnika trčilo ob spoštovanje tekmeca in razumevanje nenamernega dejanja. V nogometu ni neobičajno, da se ob prekrških pretirava v reakciji, kar je sicer lahko kaznivo, lahko pa prinese tudi odločilno prednost, v kolikor gre za ugoden splet okoliščin in primerne sodnikove odločitve. Valter Birsa bi lahko sprejel odločitev sodnika in ob tem pri sebi in pred drugimi opravičil dejanje kot običajen postopek izključitve zaradi grobega udarca v obraz. Ker pa se je zavedal, da je bil le-ta nenameren, je ocenil, da je sodnikova kazen previsoka. Po njegovi obrazložitvi situacije, je sodnik spremenil odločitev in obdržal tekmeca v igri. Tako je Birsa omogočil, da tekmec nadaljuje v polni postavi in da igra poteka v duhu pravičnega merjenja moči in nogometnih spretnosti. »Predstavljajte si, kako bi me moji soigralci gledali, če ne bi zmagali... Že tako ali tako med tekmo niso z navdušenjem sprejeli moje poteze, živčnost je bila precejšnja. In če bi ostali praznih rok, nočem niti pomisliti na to, kako jezni bi bili... Seveda jih razumem, toda kaj pa naj bi storil drugega? Preprosto nisem človek, ki bi prikrival resnico ali celo lagal. Res je, lahko bi se naredil neumnega in sodniku odvrnil, da me je nasprotnik udaril, toda zakaj, če temu ni bilo tako?«

Izpostavljene vrednote:
o spoštovanje tekmeca
o poprava krivice
o ohranjanje športnega duha