Ganljivo slovo kapetana s številko 24 No, pa se je tudi to zgodilo. Še leta 1989 si najbrž nobeden izmed številnih navijačev zelenih zmajev ne bi mislil, da bo ta dan prišel tako hitro – 20 let je minilo kot bi trenil. Šele, ko se dogodi dogodek iz petka, 9.oktobra, se človek zave kako hitro teče čas.
Tomaž ali za tiste nekolike bližje njemu – Rajc, nam je dal veliko, ne glede na to, ali smo bili navdušenci za zeleno barvo, ljubitelji hokeja, navijači hokejske reprezentance ali pa le površni opazovalci slovenskega športa. Številka 24 je tako dokončno zapečatena in arhivirana. Kljub srčnosti in borbenosti, ki jo je Rajc kazal praktično vsako tekmo, kljub ljubezni do športa, ki mu je praktično dal vse in on njemu, telo ni bilo več zmožno producirati in obnavljati telesnih naporov, ki jih dandanes narekuje sodobni, profesionalni šport. Odšel je pokončno in odločno, Tivoli se mu je še enkrat poklonil, bivši soigralci so ga nagradili s pomembnim skalpom nad avstrijsko ekipo, navijači zelenih “Green Dragonsi” so se mu javno zahvalili za vse športne užitke in odmrle živce, ki jim jih je hote ali nehote povzročil. Zoran Jankovič ga je povabil na jutranjo rekreacijo po Tivoliju v kar pa močno dvomim – lokacija župana je namreč Golovec od koder se le stežka premakne. Rajc bo nedvomno zase znal poskrbeti kot je dokazal v številnih administrativnih bojih s Hokejsko zvezo Slovenije, mi mu želimo lahko le kar največ sreče, da bo našel mir in spokoj kot si ga zasluži. Velika želja vseh nas je, da bi Tomaž ostal v hokeju tudi na drugačen način, saj so izkušnje, ki si jih je nabral v svoji dolgoletni karieri predragocene, da jih ne bi poizkusil izkoristiti. Tomaž, vrni se! Zavoljo vseh ljubiteljev hokeja v Sloveniji. Vrni se in nam pomagaj po svojih najboljših močeh kot si to počel vsa ta leta. Kot pravijo nekateri – “Le eden je lahko kapetan...” In res je….. SREČNO !!!
|
