Fare

Pozitivna diskriminacija in strpnost v športu kot indikatorja evropske kulture Milan Hosta Športna kultura Šport, kot ga poznamo danes, je hkrati odraz družbenega stanja kot tudi svojih notranjih lastnosti. Gibanje, igra in tekmovanje so temeljne kategorije športa, ki v času razvitega globaliziranega kapitalizma z lahkoto okužijo prebivalce mest.  Delo postaja vse manj telesno naporno, različna prevozna sredstva nam omogočajo prihranek lastnih energetskih virov, urbano okolje nam nudi varno zavetje pred naravnim, kar omogoča lagodno življenje itd. Ob tem pa naravne potrebe ostajajo enake in zadovoljitev le-teh enako nujna kot v pradavnini. Potreba po gibanju se danes kaže kot športna kultura. Na ta način lahko šport razumemo kot higieno, kot modrost telesa in klic narave, ki uravnava ravnovesje človeškega organizma. Na drugi strani pa šport lahko služi tudi družbeni higieni. Navidezna avtonomija športa omogoča, da odnosi v športu zrcalijo, včasih s potenciranjem intenzivnosti tudi poudarjajo oz. karikirajo sliko družbe. In kot zrcalo odbija sliko, tako tudi šport soustvarja družbeno klimo in je zaradi tega prepoznan kot možna vzgojno pozitivna praksa. V nadaljevanju bomo na kratko skušali pokazati vrednost športa kot indikatorja splošnega kulturnega in marsikdaj tudi političnega stanja. Izbrali smo dve "evropski" vrednoti - pozitivno diskriminacijo in strpnost, ki sta vgrajeni v temelje vsake demokratične družbe, katere naloga je, da jih uveljavlja in s tem ustvarja pozitivno vzdušje med člani katere koli skupnosti.